Izraz ortoreksija nervoza, krajše ortoreksija, opisuje eno izmed motenj hranjenja, pri kateri gre za obsedenost z zdravnim načinom prehranjevanja, zaradi česar se oseba počuti čisto, zdravo in naravno. Posamezniki, ki trpijo za ortoreksijo, živijo po načelu: »Živim, da lahko zdravo jem«.

Ortoreksija nervoza

ortoreksija nervozaTa motnja je težavna zato, ker se bolniki z ortoreksijo samovrednotijo preko svojih prehranjevalnih navad in so tako preveč obsedeni s kakovostjo zaužite hrane. Posameznik se tako ne obremenjuje z debelostjo ali vitkostjo, bolj pomembne so mu same prehranjevalne navade, motivacija za takšno početje pa je v prvi vrsti zdravje. A za tem osnovnim motivom se skrivajo globlje težave posameznika, ki preko hrane išče duhovnost, tu najde možnost popolne kontrole nad sabo, medtem ko mu je morda na drugih področjih primanjkuje, s hrano se izogiba neprijetnim čustvom in strahovom, s hrano se pretirano identificira po principu »sem, kar jem« ipd.

Zdravo prehranjevanje samo po sebi ni problematično, dokler to ne začne kontrolirati življenja posameznika, ki trpi za ortoreksijo. Bolniki z ortoreksijo se s hrano namreč ukvarjajo več kot tri ure dnevno, ob hrani pa ne uživajo, ampak imajo občutek zadovoljstva in moči, ko se prehranjujejo. Pri prehranjevanju se pretirano omejujejo in so izjemno kritični do drugih, ki ne jedo kot oni. Tako kot ostali, ki imajo izkušnjo z motnjami hranjenja, so tudi ljudje z ortoreksijo na začetku srečni, saj se počutijo bolj samozavestne, vendar sčasoma zdrava prehrana prevzame osrednjo vlogo v njihovem življenju, kar postane obremenjujoče.
Posledice ortoreksije se vidijo v prevladi hrane nad odnosi z drugimi ljudmi in posameznikovimi hobiji, ortoreksija pa lahko privede celo do izgubljanja teže, čeprav to ni prvoten namen skrbi za zdravo prehranjevanje. Oseba se zaradi omejevanja pri prehranjevanju začne izogibati restavracijam in obiskom prijateljev ter družinskih članov, saj je prezaskrbljena glede živil na krožniku, ki ga dobi predse, njeni bližnji pa tega seveda ne vidijo na enak način, kar bolniku povzroča občutek socialne nesprejetosti in vodi v stisko. Okrevanje je, tako kot v drugih primerih motenj hranjenja, dolgotrajno in mora potekati pod strokovnim nadzorom.

Kako prepoznati simptome ortoreksije? Bolnik z ortoreksijo:

  • ima občutek krivde, če prekrši dieto oz. zastavljen jedilnik,
  • ima željo, da bi hrano občasno samo pojedel, brez da bi se ukvarjal s kakovostjo le-te,
  • ne zmore pojesti obroka, ki ga je pripravil nekdo drug, brez da bi nadzoroval in preučeval, kaj ima na krožniku,
  • neprestano išče razloge, zakaj je določena hrana nezdrava zanj,
  • postavlja prehranjevanje na vrh svoje lestvice prioritet,
  • se sprašuje, kako lahko drugi jedo tako nezdravo,
  • hkrati pa mu zmanjkuje časa za druge obveznosti, saj preveč časa porabi za pripravo in izbiro hrane.

Ključ za psihično in fizično zdravje je torej vedno v zmernosti, tudi ko gre za skrb za zdravo prehranjevanje.