Med pekočimi koprivami v Sloveniji poznamo dve vrste. To sta velika in mala kopriva. Velika kopriva je bolj pogosta vrsta, mala kopriva pa je bolj redka. Včasih je ločevanje med obema vrstama pravi podvig. Obe sta namreč pekoči, zdravilni in imata podobno rast. Tudi njuno rastišče je podobno. Ker sta v kulinariki enako uporabni, ni bojazni, da bi morebitna zamenjava lahko povzročila neželene stranske učinke. Zato priporočamo, da si vsaj delček zaloge za zimo naberete tudi sami. Kopriva je obvezni del vsake domače lekarne.

Mala kopriva in velika kopriva sta pekoči rastlini

Koprive so pekoče rastline zaradi žgalnih laskov, ki jih imajo na spodnji strani listov. Žgalni laski vsebujejo histamin in druge snovi, ki v tkivu povzročajo pekočo bolečino. Na to mesto kasneje vderejo vnetni mediatorji in kar nekaj časa traja, da pekoča bolečina popolnoma izgine.

Žgalni laski koprive so ostri kot nož, zato se učinkovito zapičijo v kožo in jo predrejo. So mikroskopsko majhni in jih le stežka vidimo s prostim očesom. Vedno so obrnjeni navzgor, zato je priporočljivo, da koprivo trgamo tako, da jo pogladimo od spodaj navzgor. Tako bomo strli žgalne laske in snovi, ki povzročajo pekočo bolečino, ne bodo vdrle v tkivo in podkožje.

Mala kopriva je res manjša

Čeprav sta si obe vrsti kopriv po izgledu podobni, v enakih pogojih mala kopriva doseže manjšo rast. Navadno je bolj pritlehna rastlina in njeni listi nekoliko manjši (1).

Poznamo pa tudi skupino rastlin, ki jih uvrščamo med mrtve koprive. Te nimajo žgalnih laskov in ne pečejo. Enako pa so uporabne v kulinariki, saj imajo mlade rastline posebno aromo, njihovi cvetovi pa so medeni in nadvse dekorativni. Najbolj pogosta mrtva kopriva pri nas je škrlatno-listna. To je tista, katere cvetove smo iskali kot otroci in se okrepčali z medičino iz njenih.

Mrtva kopriva pa se ne uporablja v zdravilne namene na enak način kot velika in mala kopriva. Vseeno so tudi mrtvo koprivo že od nekdaj poznali kot užitno in zdravilno.